Arhiv za ‘ Nedefinirabilno’ Kategorija

Dej uno mal predebatiri, o dveh mačkah ko sta te hotle pojest za pusta, i could hear it 1000 times

Nedelja, Februar 20th, 2011

“1000 times” je ladja, ki je v soboto zjutraj pristala v tem našem pustem pristanišču. Polna je bila mačk in ostale navlake. Debatiranje o smradu in zgražanje nad njim je bilo mojstroma vunbaciteljema že pred parimi leti dolgočasno. Pač navaden smrad. Ni ju več impresioniralo, sploh pa po včerajšnjem vonju odpadlih tac pasje procesije, ki je par dni zasedala v zakotnem delu pristanišča. Saj nebi doživela tega OUTOFTHISSOLARSYSTEM smrada, pa gre bližnjica do menze, ki sta jo odkrila ravno par dni nazaj, bližnjico in ne menzo, ravno tam mimo. Potem pa itak firbec nardi svoje. Žal jima je! Res jima je, saj sta delo opravljala že precej podzavestno, včerajšnji smrad pa jima je popolnoma okupiral celotne možgane, ki ga še sploh niso do konca sprocesirali. Glavna doza vonja, ki so jo človečki ljudje zmožni zaznati ju je vrgla po tleh šele tretji dan, ko sta vsak pri sebi doma počela vsak svojo stvar.

preteče 14 dni

Oba sta bila že rahlo shujana saj je aptetit prav tako kot upanje da bog obstaja v trenutku dotika smrada z nosom odletel iz njunih življenj. Tek se je vrnil, a v boga ne bosta nikoli več verjela. Vsaj ne v trenutnem sestavu atomov, ki jima definira život. Danes pa sta ravno v trenutku, ko si prebral/a TOLE spet poskusila jesti in oba se srečno smejita, saj je sladko spet sladko in ni več dlakavo zeleno. RAVNO V TEM TRENUTKU. Lep trenutek zanju. Spet sta zaživela život. Lepo tudi, da si bil soudeležen tega dogodka v tem trenutku. Sej ni treba da je ista lokacija, sam da čutiš srečo in veselje ki jo čutita ona dva… Sam fotko je še treba za spomin nardit.

  • Share/Bookmark

PAUZA

Nedelja, Februar 13th, 2011

začetek pauze
_
-
-
:

!

:

_

;


(
)
(
)
(
)
(
)
(
)
(
)
(
)
(
)
(
)

konec pauze

pizda sem predvidljiv. Beri eno objavo nazaj
Ej a se napiše pausa al pauza?

Al je odmor?

  • Share/Bookmark

Franc, požen, mi smo prpravlen

Torek, Februar 8th, 2011

Sem se ravno odločil in bom spesnil nekaj kar še ne vem kaj bo. Sem prepričan da bi mu bilo to čudo, ki še ima nastati, vsekakor bolj všeč kot marsikatera “kulturna” bedarija, ki se je imela zgoditi danes, v čast njegovi smrti.

Prešerno se mi zeha,
ko se spet citira neka poezija,
v veliko čast da umrl je naš dec.

Maljaužnt je že to nazaj
bom spisal lepo: od tedaj.

Postal je velik zmaj,
za froce in ves otročaj.

Napumpali so njega veličino,
ki jo je preduciro, ko mu je blo pač silno fino.

Če nekje obstaja neka gmota, ki nekoč bila je on,
se ziher zabava in smeji kot konj,
ko vidi kk narobe se razlaga nekaj,
kar je on hotel povedati da je sam pičkin vonj.

Pil je rad in se veselil,
zapisov ni, o temu kaj je kadil.
Internet bi njemu pasal,
vse viruse bi fasal,
Ziher nebi rimal ker zdej je haiku tu.
tu. TU tu TU. –>

–>TU TU tUTUTUTU(poljubna melodija posameznika, ki si jo izbere sam)

mel bi blog kjer bi težil.
Zabaval bi se in lih tk pil.

TUDI DANES VELIK SLOVENEC BI PIL.

Sm se vmes spomnu da sm že enkrat njemu v čast izvedel performans. link

  • Share/Bookmark

Rast morskih alg v tihem oceanu na vpliv marksizma v rusij

Nedelja, Februar 6th, 2011

V redkih primerih se oko posameznika njegove vrste ustavi na kikli kot je bila tista. Po večini to vrsto rajcajo hlačna krila, precej kosmate noge, in vonj znoja, ki še ni popolnoma premagal deodoranta. Sončih špeglov ne uporablja. Raje jih pogleda direkt, da jim da vedet…

Vsega se je zavedel šele zvečer. Fantazirat ni imelo smisla. Je pa preanaliziral svoj odziv in komaj čakal, da spet sreča kakšno kiklo. Še nikol ga ni nobena tolk dregnala da bi o njej razmišljal še zvečer.

Srečal jo je že zjutraj ko je menjal hordilov dispenzer, da se nebi spet prenafilal in bi mu potem snažilka spet srala o prekletih karakorintskih čebelah, ki jih, ko se prilimajo na dispenzer ni mogoče odstraniti drugače kot z slino šolane snažilke, kar je ona sicer bila, a to opravilo ji ni šlo dobro od jezika. Skratka ob menjavi je mimo prišla poštarica v kikli…

Nič se ni premaknilo. Na kiklo se je spomnil šele kasneje, ko je šel spet tam mimo in je videl stopinjo njenega škornja, saj je stopila v lužo sosedovega psa. Ugotovil je torej da ni bila kikla ampak nekaj drugega. Vseeno mu je bilo, pokazal si je jutranji fak of v ogledalu, si polizal obraz in šel v službo. Še en dolgočasn dan je pred njim. Spet isto sranje. Le zakaj ni takrat šel z dedkom lovit rib in zakaj si od takrat nikoli ne upa obleči tistega rumenega pulovra…

  • Share/Bookmark

Collaboration is the stuff of growth!

Nedelja, Januar 30th, 2011

Je izjavil gospod sir Ken Robinson.

Zelo pameten človek. On je tut povedu da smo se vsi zabavali in igrali z voščenkami, dokler nam jih niso brez resnejšega razloga uzeli…pa tk ogromno pametnega je še povedal…če ne veš nič o njemu poglej vsaj un ted talk…

Skratka v duhu tega naslova, pozivam bralce h kolaboraciji. Ti daš naslov ali temo, jaz pa se potrudim in v povratek dam vse od sebe ter spišem nekaj o temu.

Fora je da mi zadnje čase zmanjkuje volje/elana do fotkanja/pisanja/budalaštenja za ta blog…In zdej poskušam izkoristit vas bralce da me potegnete iz krize…nenazadnje ste vse kar imam(uff, cel dramatičen)…

Do ponovne vzpostavitve volje in elana pišem samo z naslovi, ki so predlagani tukaj v komentarjih, če bodo “pametni” mogoče celo prej kot šele naslednjo nedeljo…pa upam, da smo se v vsem času branja, dost spoznali, da je jasno, da resn naslov ni nujno “pameten”…

Tovariški vzklik: “Skupaj prebrodimo to krizo ali pa naj se ta agonija že konča!”


ps. Denarnica do nadaljnega ostaja polna. Toliko o new years resolušnih.

  • Share/Bookmark